23. dec. 19:00

(Pre)živeti od glasbene publicistike

Okrogla miza
Izsledki raziskave Slovenskega muzikološkega društva

O glasbeni publicistiki pogosto govorimo kot o področju, ki mu v javnem diskurzu primanjkuje prostora, toda ob pogledu na glasbeno življenje hitro ugotovimo, da skoraj ni koncerta, festivala ali glasbenega dogodka, ki ga ne bi spremljala vrsta besedil: od kritik, recenzij in intervjujev do promocijskih zapisov, spremnih besedil in predstavitev umetnikov. Besedil o glasbi torej ne manjka. Manj vidni pa ostajajo tisti, ki jih pišejo, in pogoji, v katerih nastajajo njihova besedila.

Prav tem vprašanjem se bomo posvetili na okrogli mizi. Namesto da bi razpravo osredotočili na količino in kakovost glasbeno-publicističnih vsebin, bomo pozornost namenili ljudem, ki jih ustvarjajo: njihovim delovnim razmeram, oblikam zaposlitve in sodelovanja z naročniki, možnostim profesionalnega delovanja ter predvsem honoriranju njihovega dela. Sodobne razmere prav tako niso ločene od tehnoloških sprememb zadnjih desetletij – od selitve medijev na splet in družbena omrežja do pretočnih platform, algoritmičnega posredovanja vsebin ter vse bolj prisotnih orodij umetne inteligence –, ki spreminjajo, kdo, kje, kako hitro in za koga piše o glasbi ter kakšna je cena tovrstnega dela.

Slovensko muzikološko društvo je v okviru projekta Krepitev zaposlitvenih priložnosti muzikološkega podmladka letos izvedlo raziskavo o delovnih razmerah na področju glasbene publicistike v Sloveniji. Njeni izsledki bodo ponudili izhodišče za razpravo z gosti iz glasbenega, medijskega in kulturnega prostora. Predstavljen bo tudi predlog tarifnika za glasbeno-publicistična besedila, ki ga je pripravilo Slovensko muzikološko društvo. 

Moderatorka: Ivana Maričić
Sodelujoči: TBA

Organizacija: Slovensko muzikološko društvo v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani in ARIS (Z6-70203, Glasbeno delo v času, ko ga je mogoče kolektivno generativno producirati). 

Raziskavo o delovnih razmerah na področju glasbene publicistike sofinancira Ministrstvo za kulturo (JPR-KPOK-26-29). 

Nakup vstopnic

(Pre)živeti od glasbene publicistike

23. dec. 19:00
Več terminov

Brezplačne vstopnice

1. dec. 18:00

Ob izidu:
Hamlet. Prezgodnje rojstvo moderne subjektivnosti

Zakaj je Hamlet večji od zgodbe, ki ga je postavila na oder? Zakaj ga ne pojasnijo ne umorjeni oče, ne morilski stric, ne prešuštna mati – in niti maščevanje, ki naj bi poganjalo tragedijo?

Jure Simoniti v novi knjigi ponuja nepričakovano branje enega najbolj interpretiranih in hkrati najbolj neulovljivih besedil svetovne literature. Hamleta bere kot tragedijo besed: od strupa, ki je na začetku zlit v uho, do strupa, ki mora na koncu skozi usta.

Kaj če Hamletova prava naloga sploh ni maščevanje? Kaj če mora, preden lahko umre, predvsem utišati besede, ki nočejo nehati odmevati?

O knjigi Hamlet. Prezgodnje rojstvo moderne subjektivnosti se bomo pogovarjali z avtorjem Juretom Simonitijem.
 

Nakup vstopnic

Ob izidu: Hamlet. Prezgodnje rojstvo moderne subjektivnosti

1. dec. 18:00
Več terminov

24. nov. 18:00

Literarni dialogi: Slovenija – Španija

Gosta: Nataša Kramberger, Jesús Carrasco

Tokrat bosta gosta slovenska pisateljica Nataša Kramberger in španski pisatelj Jesús Carrasco.
Dialog bo povezoval prevajalec Marc Casals. 

Cilj dialogov je izmenjati ideje in spodbuditi razpravo ter prek književnosti bolje spoznati drug drugega in obe državi.  

Nataša Kramberger (Maribor, 1983) je pisateljica, kolumnistka, mladinska delavka in ekološka kmetica. Za literarno delo Po vsej sili živ je prejela nagrado Prešernovega sklada 2025. V svojih knjigah, esejih, reportažah in komentarjih pogosto povezuje ruralno in urbano ter spaja različne žanre. Je tudi avtorica interdisciplinarnih umetniških projektov o kmetijstvu, naravni gradnji z zemljo in naravovarstvu. 
V Jurovskem Dolu vodi majhno biodinamično kmetijo, kjer s kolektivom Zelena centrala vsako poletje gosti številne mlade iz vse Evrope, ki jih skuša v stiku z zemljo opremiti z znanji in izkušnjami za boj proti klimatskim spremembam in izgubljanju biotske pestrosti. Pozimi se preseli v Berlin, kjer skuša razumeti, kako tovrsten boj izpeljati na betonu večmilijonskega mesta.


Jesús Carrasco se je rodil v Olivenzi (Badajoz) leta 1972, trenutno pa živi v Sevilji. Roman Na prostem (Intemperie, Seix Barral, 2013) ga je uveljavil kot enega najbolj bleščečih debitantov v mednarodnem literarnem prostoru. Roman je prejel številne nagrade, med njimi nagrado za knjigo leta, ki jo podeljuje Združenje madridskih knjigarnarjev, nagrado za kulturo, umetnost in literaturo Fundacije za podeželske študije, nagrado angleškega Pena in francosko nagrado Prix Ulysse za najboljši prvenec. Bil je finalist za nagrado za evropsko književnost na Nizozemskem, nagrado Prix Méditerranée Étranger v Franciji ter za nagrade Dulce Chacón, Quimera, Cálamo in San Clemente v Španiji. Roman, ki ga je časopis El País leta 2013 izbral za knjigo leta, The Independent pa ga je leta 2014 uvrstil med najboljše prevedene knjige v Združenem kraljestvu, je bil preveden v trideset jezikov, Benito Zambrano pa ga je priredil za film. 
Njegov drugi roman Zemlja, po kateri stopamo (La tierra que pisamos, 2016) je prejel nagrado Evropske unije za književnost. Llévame a casa („Pelji me domov“, 2021) je prejel odlične kritike in je od svojega izida doživel že pet ponatisov ter prav toliko prevodov, prejel pa je tudi nagradi Dulce Chacón in Casino de Santiago. Roman Elogio de las manos („Hvalnica rokam“, 2024) je prejel nagrado Biblioteca Breve 2024. Carrascovo najnovejše delo je El detalle („Podrobnost“, 2026).
 


Dogodek bo simultano tolmačen v slovenski oziroma španski jezik.

Nakup vstopnic

Literarni dialogi: Slovenija – Španija

24. nov. 18:00
Več terminov

Pretekli dogodek
6. nov. 2026 19:00

Pionirki uporništva: Zofka Kveder in Fanica Obid - Mirjam

Kaj je pomenilo biti izobražena, samostojna in družbeno dejavna ženska na začetku 20. stoletja? V pogovoru, ki ga bo vodila Jasmina Jerant, bomo ob dveh knjižnih novostih osvetlili življenji Zofke Kveder in Fanice Obid - Mirjam, izjemnih žensk, ki sta si vsaka po svoje izborili prostor v slovenski družbi. 

Knjiga Pogum za lepoto in senco Katje Mihurko in Vladke Tucovič Sturman prinaša celovit portret Zofke Kveder, prve poklicne slovenskepisateljice, publicistke in ene prvih zagovornic ženske emancipacije. Knjiga Ali vi še kaj pišete?, zbirka pisem med Fanico Obid - Mirjam in Srečkom Kosovelom, pa razkriva mlado Primorko, intelektualko in aktivistko, ki je samozavestno razmišljala o položaju žensk, kulturi in družbi.

O obeh knjigah in o ženskah, ki sta vsaka v svojem okolju presegali družbene omejitve svojega časa, se bodo pogovarjali dr. Katja Mihurko, dr. Vladka Tucovič Sturman, soavtorici biografije Zofke Kveder, ter Tatjana Rojc in Dušan Jelinčič, soavtorja knjige Ali vi še kaj pišete?. 

Večer bo odprl vprašanja opolnomočenja žensk, njihovega vstopanja v javni prostor, izobraževanja, ustvarjalnosti in družbenega angažmaja ter poguma, s katerim sta Zofka Kveder in Fanica Obid - Mirjam presegali omejitve svojega časa. Obenem bo skozi njuno zapuščino ponudil razmislek o tem, kaj njuni življenjski in ustvarjalni poti sporočata današnjemu času.

Dr. Katja Mihurko je literarna zgodovinarka in profesorica na Univerzi v Novi Gorici, ki se raziskovalno posveča zgodovini ženskega gibanja, pisateljicam in feministični literarni vedi.

Dr. Vladka Tucovič Sturman je docentka za književnost in lektorica za slovenski jezik na Univerzi na Primorskem. Raziskuje sodobno slovensko književnost in dogajalni prostor v mladinski  književnosti.

Tatjana Rojc je literarna zgodovinarka, publicistka, pisateljica in senatorka Italijanske republike, dejavna v slovenski kulturi in zgodovini v zamejskem prostoru.

Dušan Jelinčič je pisatelj, novinar in alpinist ter eden od soavtorjev knjige Ali vi še kaj pišete?, ki v ospredje postavlja zgodbo Fanice Obid - Mirjam, s katero je družinsko povezan.

Jasmina Jerant je politologinja, avtorica knjige Primer: Anhovo ter feministična in okoljevarstvena aktivistka. Skozi vprašanja o položaju žensk, družbenem angažmaju in preseganju ustaljenih družbenih vlog bo pogovor umestila v sodobnost.

 

Nakup vstopnic

Pionirki uporništva: Zofka Kveder in Fanica Obid - Mirjam

6. nov. 2026 19:00
6. nov. 2026 19:00
Več terminov

V sodelovanju z Mladinsko knjigo
 

Foto: Reinhard Mayr
Pretekli dogodek
10. okt. 2026 10:30

Flamenko onkraj žanra

Okrogla miza
Cikel Noches de Tablao

Okrogla miza bo združila ustvarjalce, raziskovalce in poznavalce flamenka ter se posvetila vprašanju njegovega umeščanja v slovenski kulturni prostor.

Pogovor bo osvetlil ustvarjalno raznovrstnost sodobnega flamenka, njegove stike z drugimi umetniškimi področji ter načine, kako se skozi dialog z različnimi okolji in konteksti nenehno preobraža in na novo osmišlja.

Nakup vstopnic

Flamenko onkraj žanra

10. okt. 2026 10:30
10. okt. 2026 10:30
Več terminov

Free tickets.

Produkcija: Zavod NEST

Pretekli dogodek
19. sep. 2026 20:00

Nina Ramšak Marković:
Stvari, ki jih ne morem povedati o stvareh

Avtorski projekt
Avtorji besedila in koncepta: Nina Ramšak Marković, Milan Ramšak Marković, Jerko Marčić

Trajanje: 1 ura in 30 minut, brez odmora

 

Svet, v katerem živimo, nas uči, da z živo naravo in predmeti, navsezadnje pa tudi z ljudmi, ravnamo predvsem funkcionalno; tako da nas zanima, čemu služijo, kaj nam omogočajo in kako koristni so nam v vsakdanjem življenju. Zamisel, da ne le pri živih bitjih, ampak tudi pri navadnih, vsakdanjih predmetih obstaja nekaj neizrekljivega, nekaj, kar se izmika razumevanju, nam je vse bolj tuja. Redko si dopustimo opaziti, da obstaja del stvarnosti, ki ga z besedami, razlagami in kategorijami nikoli ne moremo popolnoma zajeti, svet, ki ga Federico Campagna poimuje kot svet magije.

Stvari, ki jih ne morem povedati o stvareh je predstava/predavanje, med katerim nas igralec Jerko Marčić popelje na neke vrste čustveno potovanje skozi različne ravni našega odnosa do konkretnih stvari in predmetov. Kaj vse se lahko skriva v čisto običajni stvari? Skozi osebno zgodbo, filozofske premisleke in nenavadno raziskovanje starega avtomobilčka, ki ga je podedoval od svojega očeta, se začnejo razkrivati novi pomeni vsakdanjih stvari, njihova sposobnost, da v sebi nosijo veliko več, kot je mogoče videti na prvi pogled. Jerko nam skozi predstavo postopoma razkriva, kako je smisel stvari, ki ga obkrožajo (sveta), na koncu našel ne v njihovem simbolnem pomenu, temveč prav v njihovi radikalni prisotnosti.
 

Zahvala: Nikolina Rafaj, Blaž Šef, Matej Recer, Mateja Dremelj, Miloš Janjić, Slovensko
mladinsko gledališče

Slovenska premiera: SRE, 16. septembra 2026, Dvorana Alme Karlin, Cankarjev dom
Hrvaška premiera: SOB, 10. oktobra 2026, Kuća Klajn, Klanjec

 

Nakup vstopnic

Nina Ramšak Marković: Stvari, ki jih ne morem povedati o stvareh

16. sep. 2026 20:00
17. sep. 2026 20:00
18. sep. 2026 20:00
19. sep. 2026 20:00
16. sep. 2026 20:00
17. sep. 2026 20:00
18. sep. 2026 20:00
19. sep. 2026 20:00
Premiera
Več terminov

14,00 EUR

12,00 EUR * * EUR za mlajše od 25 in starejše od 65 let ter upokojence.

Režija: Nina Ramšak Marković
Dramaturgija: Milan Ramšak Marković
Nastopa: Jerko Marčić
Scenografija: Katarina Prislan
Dramaturgija giba: Ana Dubljević
Oblikovanje luči: Bor Ravbar
Oblikovanje plakata: Dorotea Škrabo in Marko Dajak

 

Producenta: Žan Koprivnik za Zavod Melara, Dunja Bovan za Kuća Klajn

Produkcija: Zavod Melara
Koprodukcija: Kuća Klajn, Cankarjev dom
 

Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo in medije Republike Hrvaške in Krapinsko-Zagorska županija

Pretekli dogodek
23. okt. 2026 18:00

Podelitev nagrade mira 2026

Večer povezuje: Sanja Rejc

Pozdravni nagovori:
dr. Vesna Mikolič, predsednica PEN
mag. Darinka Kozinc, predsednica mire  
dr. Nataša Pirc Musar, predsednica RS, videoposnetek

Razglasitev nominirank in nagrajenke: Helena Kraljič, predsednica žirije za izbor mire 2026
Nagovor nagrajenk mire 2025: Tanja Petrič, Marija Švajncer
                                             
                                          
V kulturnem delu sodelujeta:           
Ana Kravanja, glasbenica
Radoš Bolčina, dramski igralec, prvak SNG Nova Gorica



Nagrado mira Ženski odbor Slovenskega centra Pen že od leta 2013 podeljuje ženskam za dosežke v literarni ustvarjalnosti in celostni osebnostni drži.

Namen nagrade mira je opozoriti na dosežke žensk, ustvarjalk in intelektualk ter s tem razkrivati in problematizirati utečene diskriminacijske prakse na Slovenskem.

Pozitivni učinki nagrade mira so počasi že vidni tudi v slovenskem prostoru.

Slavnostna podelitev bo potekala ob glasbenem in kulturnem programu z razglasitvijo nominirank in nagrajenke.

Dosedanje nagrajenke so bile: Jolka Milič (2013), Maja Haderlap (2014), Ksenija Jus (2015), Silvana Paletti in Svetlana Slapšak (2016), Alenka Jensterle Doležal (2017), Stanislava Chrobakova Repar (2018), Neda Rusjan Bric (2019), Barbara Korun 2020), Luna J. Šribar (2021), Darinka Kozinc (2022), Jerneja Jezernik (2023), Evelina Umek (2024), Tanja Petrič in Marija Švajncer (2025).

Nakup vstopnic

Podelitev nagrade mira 2026

23. okt. 2026 18:00
23. okt. 2026 18:00
Več terminov

Pretekli dogodek
25. - 27. sep.

Kierkegaardovo leto 2026

14. mednarodna filozofska konferenca in delavnica Sørena Kierkegaarda

Konferenca je posvečena 120. obletnici rojstva Hannah Arendt in 90. obletnici rojstva Vaclava Havla

Organizator: KUD Apokalipsa in Srednjeevropski raziskovalni inštitut Kierkegaard Ljubljana

V sodelovanju s Cankarjevim domom in Nacionalnim odborom programa za upravljanje z družbenimi spremembami (MOST) pri Slovenski nacionalni komisiji za UNESCO.

Partnerji, sponzorji in podporniki: Cankarjev dom Ljubljana, MOST
 

PROGRAM:
Petek, 25. 9. 2026. Dvorana Alme Karlin

13:00 Otvoritev konference, slavnostni nagovori

13:20 Wolfgang Müller-Funk (AT): Uganke moči in krutosti: v dialogih s Hannah Arendt, Václavom Havelom in drugimi

13:50 GLASBENI INTERMEZZO
Trije stavki iz Bachovih suit za violončelo
Izvaja: Vladimir Kovačič (SLO)

15:15 PREDSTAVITEV KNJIGE
Wolfgang Müller-Funk (AT): O krutosti (vodi Iztok Osojnik (SLO)

16:00 Tomáš Hejduk (CZ): Navzkrižja, moralna performativnost in vzvišenost ne zgolj v Moči nemočnih Václava Havela

16:30 Peter Kondrla (SK): Aktivno brezupje in intelektualna skromnost: subjektiviteta kot upor v posttotalitarnih kontekstih

17:00  In vino veritas (Vodi Niko Goršič (SLO)

18:30 Primož Repar (SLO): Kierkegaard, Arendt, Havel in nova oikonomija odnosov
Bivanjski zaobrat: od tesnobe k odgovornosti

 

Sobota, 26. 9. 2026, Dvorana Alme Karlin

10:00 Bojan Žalec (SLO): Beg v digitalno in beg iz digitalnega: sartrovska razlaga sodobnega eskapizma

10:30 Peter Rusnák (SK): Pomen pravic zakona in izobrazbe v posttalitarni realnosti

11:00 Marko Markič (SLO): Totalizirajoča sodobnost in eksistencialni stres. Ontološki vidiki vsakdanje afektivnosti

11:30 Andrzej Slowikowski (PL): Ideal političnega subjekta in odnos antipolitičnega subjekta na podlagi del Sørena Kierkegaarda, Maxa Schelerja in Hannah Arendt

12:00 Thomas Diesner (DE): Totalizacija in identifikacija

12:30 Thomas Menamparampil (IND): Apokaliptična zloraba moči 

15:00 Amanda Marie Platek (DK): Povej mi kaj naj naredim

15:30 Stanislava Repar (SK/SLO): Kje smo končali z Novembrom ´89 na (Češko)Slovaškem: Kdo se boji Václava Havela?

16:00 Igor Tavilla (IT): Kierkegaard in “razredni boj” med spoloma v posttotalitarnih družbah

16:30 Tara Peternell (SLO): Odnos metanoetike in absolutne ničnosti v Tanabejevi filozofiji

16:45 Gašper Pirc (SLO): Performativni avtoritarizem, politika pripoznanja in preobrazba javnega diskurza v digitalni dobi

17:15 Matej Kapus (SLO): Problem notranje in zunanje odgovornosti

17:30 Milosz Wierzbinski (PL): Manifest Kierkegaardovskega subjekta 

18:00 Gorazd Kovačič (SLO): Koncept totalitarne vladavine in posttotalitarizem po Hannah Arendt

18:30 Torben Lautrup (DEN): Zakaj bi Kierkegaard osebno preiskoval alternative množični družbi kot so dandanašnji danci

19:00 BESEDA – PODOBA – GLAS
Slovaška literatura: branje in pogovor (vodi Stanislava Repar)

 

Nedelja, 27. 9. 2026, Dvorana Alme Karlin

10:00 James Griffith (USA): Arendt o nataliteti in Derrida o avtogenezi
ZOOM predavanje
 
10:30 Abrahim H. Khan (CAN): Od »gruče« do »konkretnega drugega«: Kierkegaard in Bonhoeffer o subjektivnosti, resnici in odgovornosti
ZOOM predavanje

11:00 Iztok Osojnik (SLO): Šizo-subjekt in avtonomija pesniške govorice

11:30 Dagmar Kusa (SK): Resnica in politika: preiskava transformacij v slovaški politični identiteti skozi Arendt

12:00 Ciril Klajnšček (SLO): Upaj si biti človek - biti odgovoren v dobi globalitarnosti
 
12:30 Luka Trebežnik (SLO): Totalnost in sled drugosti: dekonstrukcija totalitarizma in breztemeljnost etike

13:00 Janko Rožič (SLO): TOTALitarizem - napačno razumljena celota 

13:30 Violet Anderson (USA): Dire Straits duše: Totalitarno uničenje posameznikove svobode

14:00 
ZAKLJUČEK 14. KONFERENCE IN DELAVNICE

14:30 PIKNIK / KOSILO NA SEDEŽU DRUŠTVA IN INŠTITUTA


 

 

Nakup vstopnic

Kierkegaardovo leto 2026

25. - 27. sep.
Več terminov

10. mar. 19:30

Kdo neki tam piše:
Selma Skenderović

Moderira: Biljana Žikić 

Selma Skenderović (2001) je magistrska študentka slovenščine in primerjalne književnosti, prevajalka, predsednica Mladega PEN Slovenije in urednica revije Mentor. Kot najmlajša avtorica je pri 19 letih zmagala na Festivalu mlade literature Urška 2020. Leto pozneje je izšel njen kratkoprozni prvenec Zakaj molčiš, Hava?, ki je bil preveden v več jezikov. V letih 2020 in 2021 je prejela nagrado blisk za najboljšo pesem. Javna agencija Republike Slovenije za knjigo jo je leta 2022 z njenim knjižnim prvencem izbrala za projekt Readers of Europe, istega leta je bila nominirana za nagrado mira, njena knjiga pa za najboljši literarni prvenec, leta 2023 je na knjižnem sejmu v Sarajevu prejela nagrado za najboljšo mlado avtorico. Leta 2024 je pri Cankarjevi založbi izšel njen roman In če vsi pozabijo. JAK je 2025 roman izbrala za prevajanje na 15. mednarodnem prevajalskem seminarju slovenske književnosti. Za Cankarjev dom kurira in vodi cikel pogovorov o priseljenski književnosti v Sloveniji z naslovom Kdo neki tam piše. 

Biljana Žikić je samostojna kulturna delavka, doktorica medijskih študij in diplomirana filologinja. Deluje na presečišču radijskega ustvarjanja, novinarstva, kulturne produkcije, založništva, raziskovanja in aktivizma. Več kot desetletje soustvarja oddaji Kontrola leta na Radiu Študent in Sami naši na Prvem programu Radia Slovenija. Kot producentka, organizatorka in moderatorka kulturnih dogodkov in projektov sodeluje z osrednjimi slovenskimi kulturnimi institucijami, predvsem z Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Uredniško deluje pri večjezični založniški dejavnosti KC Danilo Kiš in časopisu Paralele (JSKD). Piše tudi poezijo, objavljeno v slovenskih in regionalnih zbornikih ter na spletnih literarnih portalih. Kot vodja Kulturnega centra Danilo Kiš že vrsto let razvija podporno infrastrukturo za večjezične in večkulturne avtorice in avtorje ter spodbuja kulturne prakse, ki presegajo nacionalne in jezikovne meje. 

Projekt poteka v sodelovanju Cankarjevega doma in Kulturnega centra Danilo Kiš, nevladnega zavoda, ki deluje v javnem interesu na področju kulture. 


 

Nakup vstopnic

Kdo neki tam piše: Selma Skenderović

10. mar. 19:30
Več terminov

Brezplačne vstopnice

17. feb. 19:30

Kdo neki tam piše:
Barbara Skubic, Petra Amalia Bachmann in Katja Zakrajšek

Moderira: Selma Skenderović

Barbara Skubic je v slovenskem kulturnem prostoru dejavna že skoraj tri desetletja. V tem času je kot dramaturginja ali prevajalka sodelovala s skoraj vsemi slovenskimi gledališči.
V angleščino je prevedla več dramskih del, ki so prejela Grumovo nagrado. Prevaja teoretska besedila s področja uprizoritvenih umetnosti in humanistike iz angleščine v slovenščino in obratno ter literaturo iz angleščine in arabščine v slovenščino.
Pri prevajanju humanistike pogosto sodeluje z Inštitutom za slovensko izseljenstvo in se še posebej posveča vprašanjem na zahodnem robu slovenskega etničnega ozemlja. Vse od leta 2005, ko je pri založbi cf. izšel njen prevod romana egiptovskega nobelovca Naguiba Mahfouza Pot med palačama, slovensko javnost dejavno seznanja s kulturo in umetnostjo z Bližnjega vzhoda.
Kadar ne prevaja, piše.

Petra Amalia Bachmann je kulturna delavka in aktivistka, trenutno nastanjena Zagrebu. Njeno delo poteka na presečišču kulture, književnosti, prevajanja in človekovih pravic, s posebnim poudarkom na regionalnem sodelovanju in soočanju s preteklostjo. Na literarnem področju jo zanimajo interkulturne in migracijske pisave, hibridne identitete ter izkušnje brezdomnosti, vmesne pripadnosti, večpripadnosti in nepripadnosti. Deluje na področju kulturnega menedžmenta, založništva, civilne družbe in medijev, predvsem pri razvoju ter koordinaciji mednarodnih kulturnih in izobraževalnih pobud.

Katja Zakrajšek je komparativistka in literarna prevajalka. Iz francoščine, portugalščine in angleščine prevaja humanistiko in leposlovje s poudarkom na postkolonialnih, zlasti afriških in afrodiasporskih pisavah; zagovarja razpiranje, dekolonizacijo in depatriarhalizacijo literarnega prostora in literarnega kanona. Med njenimi avtorji_cami so Ngũgĩ wa Thiong'o, Bernardine Evaristo, Akwaeke Emezi, Mia Couto, Marie Ndiaye, Emmanuel Dongala, Conceição Evaristo, Warsan Shire, pa tudi sodobne palestinske in palestinskodiasporske pesnice_ki kot Mosab Abu Toha, Batul Abu Aklin, Olivia Elias itd. Prejela je več prevodnih nagrad in priznanj (Sovretova, Cerarjeva, Radojke Vrančič ...). Kadar ne prevaja, piše spremne študije, prevodoslovne prispevke in eseje, moderira pogovore z gostujočimi avtorji_cami ter nastopa na literarnih dogodkih in branjih. 

Selma Skenderović (2001) je magistrska študentka slovenščine in primerjalne književnosti, prevajalka, predsednica Mladega PEN Slovenije in urednica revije Mentor. Kot najmlajša avtorica je pri 19 letih zmagala na Festivalu mlade literature Urška 2020. Leto pozneje je izšel njen kratkoprozni prvenec Zakaj molčiš, Hava?, ki je bil preveden v več jezikov. V letih 2020 in 2021 je dobila nagrado blisk za najboljšo pesem. Javna agencija Republike Slovenije za knjigo jo je leta 2022 z njenim knjižnim prvencem izbrala za projekt Readers of Europe, istega leta je bila nominirana za nagrado mira, njena knjiga pa za najboljši literarni prvenec, leta 2023 je na knjižnem sejmu v Sarajevu prejela nagrado za najboljšo mlado avtorico. Leta 2024 je pri Cankarjevi založbi izšel njen roman In če vsi pozabijo. JAK je leta 2025 roman izbrala za prevajanje na 15. mednarodnem prevajalskem seminarju slovenske književnosti. 
 

Projekt poteka v sodelovanju Cankarjevega doma in Kulturnega centra Danilo Kiš, nevladnega zavoda, ki deluje v javnem interesu na področju kulture. 

 

Nakup vstopnic

Kdo neki tam piše: Barbara Skubic, Petra Amalia Bachmann in Katja Zakrajšek

17. feb. 19:30
Več terminov

Brezplačne vstopnice

© Cankarjev dom

Piškotki   Produkcija ENKI